november 11, 2021

Ne sprašujete, katero delnico/naložbo se splača kupiti, pač pa...

Matej Šimnic
Vsi, ki delamo v finančni industriji ali pa zgolj aktivno vlagamo na finančnih trgih, smo zelo pogosto deležni vprašanja »Katero delnico/naložbo se splača kupiti (da zaslužim)?«. Čeprav je vprašanje povsem nedolžno ter se pogosto pojavlja tudi v finančnih medijih in tudi na strokovni ravni, pa mogoče vseeno ni najbolj smiselno. Odgovor je veliko bolj kompleksen, ker je treba upoštevati celo vrsto faktorjev od načina vlaganja do odnosa do tveganja, ampak preden vas izgubim, tako kot mnoge druge sogovornike v več kot 10-letni karieri na finančnih trgih je mogoče precej bolje smiselnost vprašanja pogledati iz druge perspektive.

Vsi, ki delamo v finančni industriji ali pa zgolj aktivno vlagamo na finančnih trgih, smo zelo pogosto deležni vprašanja »Katero delnico/naložbo se splača kupiti (da zaslužim)?«. Čeprav je vprašanje povsem nedolžno ter se pogosto pojavlja tudi v finančnih medijih in tudi na strokovni ravni, pa mogoče vseeno ni najbolj smiselno. Odgovor je veliko bolj kompleksen, ker je treba upoštevati celo vrsto faktorjev od načina vlaganja do odnosa do tveganja, ampak preden vas izgubim, tako kot mnoge druge sogovornike v več kot 10-letni karieri na finančnih trgih je mogoče precej bolje smiselnost vprašanja pogledati iz druge perspektive.

Vlaganje in hujšanje - kaj jima je skupnega

Za marsikoga bo primerjava bizarna, ampak investicijsko aktivnost in iskanje naložb bi lahko primerjali tudi s hujšanjem. V obeh primerih si namreč zastavimo dolgoročen cilj, do njega lahko pridemo z različnimi pristopi, na tej poti se srečamo z izzivi in odrekanjem, končen rezultat pa je predvsem odvisen od discipline nekaj malega pa tudi od domišljije. In če se strinjamo, da ta primerjava drži, potem bi vprašanje »Katero delnico/naložbo se splača kupiti?« lahko primerjali s situacijo, ko želimo shujšati in zdravnika, nutricionista ali pa osebnega trenerja vprašamo »Katero živilo naj jem (da shujšam)?«. Čeprav je vprašanje precej primerljivo, pa se lahko strinjamo, da ni najbolj smiselno in ga večina ne bi nikoli zastavila.

Vsak se verjetno zaveda, da pristop, kako shujšati ni odvisen od en same jedi, ampak obsega tako zmanjšanje vnosa kalorij, kot tudi uporabo različnih načinov, na kakšen način vnašati te kalorije. Nekomu bo ustrezalo, da opusti večerjo, spet drugemu, da je samo zelenjavo, spet tretjemu, da je samo meso oziroma beljakovine in maščobo ipd. Načinov, diet in seveda knjig na to temo je seveda ogromno, podobno pa velja za investiranje. Tudi tu je namreč ogromno preizkušenih teorij in napisanih knjig, podobno kot pri hujšanju, pa tudi tukaj pristop za dosego cilja nikakor ni univerzalen.

Za oba primera tudi velja, da iskanje instant rešitev in nasvetov, kako shujšati/zaslužiti čez noč, ni najbolj pametno, saj je treba vprašanju posvetiti več časa, predvsem pa prej kot to naredimo, hitreje bomo na cilju. Če bomo dobro opravili predpripravo, bo to pot do cilja zaznamovalo tudi precej manj živčnosti in slabe volje.

Čeprav smo prišli do sklepa, da vprašanje ni smiselno in je problem kompleksen, pa ta spet ni tako zapleten, da se ga ne bi dalo razdeliti na nekaj enostavnih sklopov in teoretičnih nasvetov.

Poslušajte epizodo podcasta Money-How o investiranju brez bližnic in gurujstva

  • Pristop

Podobno kot pri hujšanju tudi pri investiranju moramo najprej zožiti izbor. Idealno bi bilo seveda prebrati vso možno literaturo, narediti analizo ipd., ker pa je dosega cilja odvisna tudi od tega, kdaj smo začeli, je pomembno, da že na začetku omejimo svoj izbor. Pri tem lahko npr. upoštevamo življenjski slog, dosedanje izkušnje, znanje pa tudi interese. V praksi to pomeni, da moramo razmisliti koliko prostega časa lahko namenimo spremljanju naložb, koliko imamo že izkušenj in znanja predvsem pa koliko imamo denarja, ki ga lahko tvegamo. Podobno kot se moramo pri hujšanju sprijazniti z vsaj nekaj lakote, se tudi pri investiranju ne moremo izogniti izgubam oziroma občasnim padcem vrednosti naložb. Podoben uspeh kot ima pri hujšanju stradanje, imajo tudi izjemno tvegane strategije pri investiranju. Kratkoročno je lahko rezultat sicer dober, dolgoročno pa je verjetnost neuspeha zelo visoka. Sprijazniti se z lakoto oz. izgubami, ki so posledica pristopa je izjemno pomembno, saj dvom v pravilnost pristopa hitro vodi v nedisciplino. Tveganost izgube premoženja tako ne izhaja samo iz tveganja, da smo izbrali napačen pristop in iz verjetnosti, da se odvije negativni scenarij in naložba začne izgubljati, ampak tudi iz nediscipline.

Če iz teoretičnega primera preidemo še na praktične primere, je domača naloga vsakega udeleženca na finančnem trgu, da najde pristop, ki mu je najbolj pisan na kožo. Pomembna je predvsem iskrenost do samega sebe. Dieta, ki ustreza sosedu ne bo nujno ustrezala vam in to velja tudi pri investiranju. Npr. trgovanje z opcijami, ni primerno, ker je treba imeti kar nekaj znanja, »daytrading« zahteva veliko časa za računalnikom, trgovanje z obveznicami zahteva visok znesek sredstev itd. Upoštevati moramo tudi tehnične omejitve in strošek, ki ga bomo plačevali borznemu posredniku, za tečaje v realnem času ter v prvi vrst sploh ugotoviti ali imamo dostop do ustreznega borznega posrednika (primer: broker za long strategijo ni nujno ustrezen za short) in finančnih instrumentov (primer: nekateri brokerji nimajo opcij, delnic mikro podjetij ipd.) za izbrano strategijo. Vse to moramo upoštevati, ko izbiramo strategijo investiranja in če v naprej dobro razmislimo, kaj nam ustreza, najdemo tudi rešitve. Če želimo biti aktivni trgovalci in imamo redno službo brez dostopa do računalnika, lahko izberemo tudi pristope, kjer večino dela predstavljajo predpriprave, s pomočjo ustreznega borznega posrednika pa trgovanje izvedemo s pomočjo opozoril in mobilne naprave, ali pa proces nakupov in prodaj celo povsem avtomatiziramo.

Na tej točki velja še enkrat poudariti, da tako kot ne obstaja najboljša dieta, ne obstaja najboljša strategija, predvsem pa da uspešnost pristopa ni pogojena s kompleksnostjo. To pomeni, da uporaba kompleksnih metod, umetne inteligence, strojnega učenja in statistike nujno ne pomeni večjega uspeha. Zanimivo je, da do relativno dobrih donosov lahko pridemo tudi s povsem preprostimi metodami, npr. s trgovanjem enega samega tehničnega vzorca (trgovanje na podlagi gibanja cene) ali pa enega samega kazalca poslovanja. Tudi ne drži, da mali vlagatelji ne morejo tekmovati z velikimi igralci in naprednimi »hedge« skladi, saj obstajajo finančni instrumenti, ki se jim veliki igralci ne posvečajo, le pravo strategijo moramo izbrati.

  • Samodisciplina

Kako je torej možno, da obstajajo enostavni pristopi, ki omogočajo visoke donose, pa vendar veliko vlagateljev ni najbolj uspešnih, veliko trgovalcev pa celo izgubi vse svoje premoženje? Če se vrnemo na hujšanje je tudi to zelo enostaven proces. Izberemo dieto in jo izvajamo, dokler ne dosežemo cilja. Zakaj je bilo torej leta 2019 po podatkih SURS-a 38 odstotkov Slovencev prekomerno težkih, skoraj 20 odstotkov pa debelih? Verjetno določen del te populacije ni razmišljal o zmanjšanju teže, precej večji problem pa je samodisciplina oziroma pomanjkanje le-te. Ljudje pogosto izberejo diete, za katere slišijo da delujejo, vendar njihov način življenja ovira izvajanje diete, ali pa v procesu počasi izgubljajo zaupanje in podležejo skušnjavam oz. goljufajo. Podobno tudi pri investiranju prihaja do tega, da se ljudje ne držimo izbranega procesa in v našem portfelju pristane delnica španskega rudarskega podjetja, ki jo je predlagal sosed – ali v prenesenem pomenu, končamo na kavču z vrečko čipsa in pivom, pod posteljo pa leži ovitek čokolade.

Samodisciplina pa ne pomeni samo tega, da se vzdržimo impulzivnih odločitev, ampak tudi to, da se v času panike in stresa držimo pristopa, ki smo si ga zastavili. Prav zato tudi tukaj moramo biti iskreni sami do sebe in se moramo pri izbiri strategije že v začetku sprijazniti tudi z izzivi. V mnogih pogledih zanašanje na pretekle donose strategije ni smiselno, je pa koristno, da se pogleda, kakšni so lahko največji padci izbranega načina investiranja in kaj bomo naredili, če bo padec 2 ali pa 3-krat večji. Podobno moramo tudi pri hujšanju pred začetkom sprejeti npr. dejstvo diete, da bomo en dan v tednu imeli post in da bomo zmožni ta dan normalno preživeti. Če že v začetku vemo, da se bo naša samodisciplina znašla pod vprašajem je mogoče bolje izbrati drugo vrsto diete oz. trgovalno strategijo.

Proces izbire strategije je tako zelo pomembno gledati tudi z vidika samodiscipline, saj pri izbiri pristop ni pomembno le, da imamo dovolj časa, znanja ipd. ampak da ustreza tudi našemu psihološkemu profilu ali pa moramo poleg pridobivanja finančnega znanja delati tudi na izboljšanju samodiscipline.

  • Domišljija

Tretji dejavnik bi lahko uvrstili tudi pod samodisciplino, vendar je namenoma ločen, ker je zelo pomemben za dosego ciljev. Mnogi bi rekli temu tudi vizualizacija in našli še celo vrsto teorij, v praksi pa gre za dejstvo, da nam domišljija v začetku pomaga pri postavljanju ciljev, kaj želimo doseči na področju investiranja, na sami poti pa nam koristi tudi pri postavljanju taktičnih odločitev. Na primer kdaj kupiti naložbo in kaj od nje pričakujemo. Mnogi vlagatelji se ne zavedajo da je nakup delnice najbolj enostaven del procesa, precej težavnejša pa je odločitev, kdaj prodati. Pri večini strategij namreč potrebujemo kar nekaj domišljije, da določimo kdaj in zakaj kupiti, predvsem pa kdaj in zakaj prodati.

-----------------------

Mogoče to ne velja toliko za buy&hold način vlaganja, ampak tudi tam je pomembno, da v težkih časih ne podležemo paniki in da tudi takrat pred sabo vidimo cilj, ki smo si ga na podlagi preteklih značilnosti finančnega trga zastavili na začetku.

Medtem ko kompleksnost pristopa nujno ne pomeni boljših donosov in velja prej obratno, pa tako kot pri vsaki stvari o uspešnosti investiranja odloča čas, ki ga namenimo proučevanju in izboljševanju procesa, predvsem pa vsem pripravam in analitiki, ki jo strategija zahteva. Še tako preproste rešitve zahtevajo dobro razumevanje, kako delujejo, ko se s tem dobro seznanimo, pa se moramo posvetiti zgodovini. Za večino pristopov in načinov vlaganj (tudi buy&hold) velja, da ne delujejo v vseh okoljih. Da se izognemo frustraciji in napačnim odločitvam v težkih časih, je dobro, da se že v naprej pripravimo na taka obdobja in oblikujemo strategijo delovanja. Lahko na primer v specifičnih okoljih ne vlagamo, zmanjšamo vložke v posamezne naložbe, izberemo okolju prilagojeno strategijo ipd. V praksi je lep primer investiranje na podlagi zasledovanja trenda, ki se zgodovinsko gledano zelo izkaže, so pa vmesna obdobja, ko pristop ne deluje. Do tega je prišlo ravno v obdobju od leta 2013 pa vse do 2019, ko se je okolje začelo obračati na bolje. Odločitev za to strategijo je tako vodila v več kot 5 letno obdobje slabih donosov, nastali pa so tudi številni članki, da je strategija zasledovanja trendov mrtva.

V zaključku velja še enkrat omeniti, da se predvsem v primeru nekoliko bolj aktivnega investitorja moramo soočiti s samim sabo in upoštevati tudi svoje naravne predispozicije oziroma kombinacijo le-teh. Tako kot pri večini stvari inteligenčne sposobnosti ne škodijo, nikakor pa niso garancija. To lahko spoznamo tudi v knjigi Ko genijem ne uspe (When Genius Fail), ki opisuje zgodbo Nobelovih nagrajencev, profesorjev in drugih strokovnjakov, ki so bili vpleteni v neuspešno zgodbo hedge sklada Long-Term Capital Management. Na drugi strani verjetno večina pozna film Big Short, v katerem je glavni akter in še vedno zelo aktivni vlagatelj Michael Burry, manj poznano pa je dejstvo, da ima Michael lažjo obliko avtizma. Prav ta »življenjska hiba« mu je omogočila, da je neizmerne količine časa posvetil analizam in razumevanju vseh dokumentov vezanih na hipotekarne obveznice in med prvimi odprl stave na padec ameriškega nepremičninskega trga. Zanimive so še številne druge zgodbe, ki jih v seriji knjig Market Wizards opisuje Jack Schwager, vse pa so predvsem dokaz, da finančni trgi predstavljajo priložnost pa tudi nevarnost, kar pa lahko s pravilnim pristopom in upoštevanjem lastnih zmožnosti tudi premagamo.

 

Preberite še

Ostale članke

november 20, 2021

Najbolj pogumni smo, ko padajo rekordi na borzi. To dokazujejo tudi prilivi v vzajemne sklade!

Prilivi v vzajemne sklade so eksplodirali. Se ponavlja leto 2007?

november 3, 2021

Moram res prijaviti davkariji vsak nakup delnice ali sklada?

Med malimi vlagatelji je pred tednom ali dvema završalo, saj je zaokrožila novica, da je potrebno fizičnim osebam davkariji prijaviti vsak nakup vrednostnega ...

september 16, 2021

(seznam) Sem začetnik. Katerega brokerja izbrati

Številni vlagatelji so še zlasti na začetku vlagateljske poti v dilemi, katero trgovalno platformo izbrati. Prečesali smo ponudbo najpogosteje izbranih tujih brokerjev ter ...

september 15, 2021

Slovenske delnice: katere so podcenjene in kako bo z dividendami

Z delnicami slovenskih bluechipov so vlagatelji letos ustvarili dvomestne donosnosti, ki sežejo vse od 16 do preko 50 odstotkov. Ljubljanska borza pa se je znašla ...

september 13, 2021

Vodnik po davkih za male vlagatelje

Odgovarjamo na 8 najpogosteje zastavljenih vprašanj malih vlagateljev glede obdavčitve kapitalskih dobičkov od prodaje delnic, indeksnih skladov (ETF), dividend in kriptovalut.

september 13, 2021

Analiza delnic. Top 6 kazalnikov vrednotenja

Izpostavljamo 6 kazalnikov, ki jih najpogosteje uporabljajo mali vlagatelji pri ocenjevanju smiselnosti naložbe v delnice. Kaj nam povedo, in ali si lahko z njimi res pomagamo?

september 12, 2021

(monitoring) Kaj se ta hip dogaja na trgu nepremičnin?

V drugi polovici leta 2021 so se cene rabljenih stanovanj povzpele do novih rekordov. Trenutno je za povprečen rabljen kvadratni meter stanovanja v prestolnici potrebno od&...

september 12, 2021

(TOP 6) Zakaj se cene stanovanj kljub koronakrizi še krepijo?

Poiskali smo top šest razlogov, zakaj cene stanovanj še kar naprej drvijo proti novim zgodovinskim rekordom.

september 12, 2021

(seznam) V katere ETF investirati?

Pripravili smo seznam skladov, ki kotirajo na borzi (ETF). Izpostavljamo top izbor ETF, ki sledijo glavnim naložbenim razredom in naložbenim nišam, kot so ...

september 6, 2021

Dilema: Na katere borzne kazalnike se zanesti pri naložbenih odločitvah

V zadnjem času se ob rekordih na borzi veliko govori in piše tudi o borznih kazalnikih. Toda, vprašanje je, kaj nam ...

Spletno mesto uporablja piškotke. Z njimi zagotavljamo spletno storitev, analizo uporabe, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z nadaljnjo uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o možnih nastavitvah piškotkov